Spoštovani starši,
oratorij v Vavti vasi je zaradi epidemije koronavirusa prestavljen. Če se bo stanje izboljšalo, bo oratorij 16.-23. avgusta 2020.
Kdor se želi odjaviti, mu prispevek lahko vrnemo po vsaki maši v Vavti vasi.
Opravičujemo se vam za nevšečnosti in vas lepo pozdravljamo
vaši animatorji
Nova številka Jakobovega pisma
Izšla je nova številka župnijskega glasila.
V župnijskih glasilih, ki jih objavljamo na spletu, zaradi novega zakona o varovanju osebnih podatkov po novem ne bomo več objavljali osebnih podatkov, lahko pa s soglasjem vse tako kot do sedaj objavljamo v tiskanih oznanilih ali vam pošiljamo po e-pošti.
Če želite na svoj e-naslov prejemati župnijsko glasilo Jakobovo pismo, nam to sporočite na e-naslov:
zupnija.vavta.vas (at) rkc.si
Oratorij 2020
Oratorij Vavta vas se bo dogajal od 19. do 26. julija 2020.
Več informacij ter prijavnico z izjavo staršev najdete na tej povezavi:
PRIJAVNICA Oratorij Vavta vas 2020
Starši nujno preberite tudi:
Obvestilo za starše (ob prijavi)
PRIJAVNICA Oratorij Vavta vas 2020 v obliki PDF
Šmarnice
Danes, 1. maja, se začenjajo šmarnice. Ker otroci ne morejo prihajati k šmarnicam v cerkev, jih vabimo, naj šmarnice spremljajo prek spleta.
Na našem župnijskem kanalu bit.ly/Vavtavas bodo šmarnice vsak dan ob 18h. Prebirali bom Sveto pismo v stripu in peli litanije. Posnetek bo dostopen tudi pozneje.
Šmarnice lahko otroci spremljajo tudi drugod na spletu.
Otroci lahko uporabljajo plakat, ki so ga pripravili na Družini in je na voljo na povezavi bit.ly/smarnice2020
Otroci vsak dan pobarvajo del slike in potegnejo črto od številke 1-31. Pri šmarnicah ali na www.facebook.com/revijamavrica pa vsak dan zvedo eno črko, ki jo izpolnijo v kvadratek.
Oltarna slika v župnijski cerkvi sv. Jakoba
Na oltarni sliki v župnijski cerkvi sv. Jakoba je leta 1855 slikar Goldenstein upodobil tudi Vavto vas.
Več o tem zveste na povezavi: https://youtu.be/0_vBK5zd0ps
Kaj nam pa želijo povedati angeli na oltarni sliki naše župnijske cerkve?
To zveste na povezavi https://youtu.be/
Svetnik, kažipot v življenje
Nagovor katehista Marjana za veroučence 7. razreda o svetnikih, ki so kažipot v življenje, je na povezavi:
Za družine
Slovenski katehetski urad je pripravil ta predlog za molitveno bogoslužje v družinah na 3. postno nedeljo.
Blagoslov bolnih
Blagoslov bolnih
Iz obrednika Blagoslovi
690. Za vernega človeka je bolezen vabilo, da trpljenje sprejme in ga ovrednoti ter se – podobno kot apostol Pavel – dokoplje do spoznanja, da na svojem telesu dopolnjuje, kar nedostaja bridkostim Kristusovim (prim. Kol 1,24). Pri tem mu bo poseben blagoslov v veliko pomoč.
691. Ko Cerkev blagoslavlja bolne, posnema Kristusa, ki je na bolnike polagal roke in jih ozdravljal. Kristusovo skrb in ljubezen do bolnih nadaljuje, zato vliva bolnim upanje na ozdravljenje, oziroma olajšanje bolečin in v Kristusovem imenu prosi Boga Očeta za pomoč ter ozdravljenje.
692. Blagoslov bolnih lahko opravimo ob raznih prilikah, in sicer kot samostojno bogoslužno opravilo ali pa v povezavi z mašo. Lahko ga povežemo s kakšno drugo pobožnostjo.
693. Blagoslov lahko opravi duhovnik ali diakon, pa tudi laik, posebej kadar gre za blagoslov samo enega bolnika.
BLAGOSLOVITEV
ZAČETNI OBRED
694. Obred začnemo s primerno pesmijo in znamenjem križa.
696. Laik: Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Vsi: Zdaj in vekomaj. Amen.
697. Voditelj nagovori zbrane tako ali podobno:
Vsaka bolezen, posebej še huda, človeka prizadene. Bolj kot kdajkoli prej se zave svoje krhkosti, nemoči in odvisnosti od drugih, tudi od Boga. Veren človek pa vidi v bolezni tudi priložnost, da svoje trpljenje pridruži Kristusovemu in ga daruje zase in za druge. Z zaupanjem se obrača k nebeškemu Očetu, saj ve, da je njegovo trpljenje in ozdravljenje v Božjih rokah.
700. Psalm 23 (1-3a.3b.-4.5.6).
Odpev: GOSPOD JE MOJ PASTIR, NIČ MI NE MANJKA.
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi;
mojo dušo poživlja. – Odpev
Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo. – Odpev.
Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan. – Odpev.
Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja;
in v Gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja. – Odpev.
701. V nagovoru spregovorimo o pomenu trpljenja za človekovo duhovno rast.
PROŠNJE
702. Molimo za naše bolne brate in sestre:
GOSPOD, POMAGAJ JIM!
1. Gospod Jezus Kristus, usmili se vseh bolnih iz naše župnije, posebej še tukaj zbranih.
2. Daj vsem bolnim moč, da bodo svoje trpljenje sprejeli in verovali v njegov odrešilni pomen.
3. Naj v bolezni ne obupajo, ampak se proti njej borijo.
4. Podpiraj vse, ki bolnim strežejo in lajšajo njihove bolečine.
5. Usmili se vseh neozdravljivo bolnih in jih utrdi v upanju na večno življenje.
Gospod Jezus Kristus, usliši te naše prošnje in bodi z nami, ko sedaj s tvojimi besedami prosimo nebeškega Očeta …
703. Očenaš.
709. Če je delivec laik, naj posameznike pokriža na čelu in moli naslednjo molitev:
V svoji ljubezni nas reši, Gospod, naš Bog.
Delo svojih rok z mnogotero dobroto vedno varuješ.
Tudi te bolne brate in sestre dvigni s svojo desnico,
okrepi z božjo močjo in ozdravi njihove bolezni.
Tako naj pomoč, ki jo od tebe pričakujejo,
tudi obilno dosežejo.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen.
713. Laik:
Gospod Jezus, ki je hodil okrog
in delil dobrote ter ozdravljal bolne,
naj vas ohranja v zdravju
in vas podpira s svojim blagoslovom.
Vsi: Amen.
714. Obred sklenemo s primerno pesmijo.
600-LETNICA SV. VINCENCIJA FERRERA
Sv. Vincencij Ferrer, slavni dominikanski pridigar, ki mu je posvečen stranski oltar v župnijski cerkvi v Vavti vasi, je umrl 5. aprila 1419. Ob 600-letnici njegove smrti smo v župnijo Vavta vas povabili s. Felicitas Nwabueze, redovnico dominikanko iz Petrovč. S. Felicitas je doma iz Nigerije v Afriki, že 15 let pa živi in deluje v Sloveniji in poleg dveh afriških jezikov ter angleščine in italijanščine odlično govori tudi slovensko.
Vabljeni na pogovor s s. Felicitas v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v dvorani ob župnišču v Vavti vasi, v nedeljo, 7. aprila, pa nam bo spregovorila tudi pri sv. mašah v Vavti vasi ob 7.30 in ob 10. uri.
Ob 800-letnici dominikanskega red so na Hrvaškem ustvarili tole glasbeno predstavitev.
Zelo slovesno pa Vincencijev jubilej praznujejo v francoskem mestu Vannes, kjer je svetnik pred 600 leti umrl.
Sestra Felicitas
Stranski oltar sv. Vincencija Ferrerja v župnijski cerkvi v Vavti vasi
Relikvije sv. Vincencija Ferrerja
NAŠE DIVJERASTOČE ORHIDEJE
V sodobnem svetu skoraj ni nikogar, ki ne bi poznal vsaj ene vrste orhidej (najbolj razširjena vrsta v naših stanovanjih je Phalenopsis). Veliko manj ljudi ve, da pri nas rastejo tudi divjerastoče orhideje, ki so daljne sorodnice bolj znanih tropskih vrst. Čeprav na prvi pogled nimajo tako velikih cvetov, niso nič manj lepe, posebej, če jih pogledamo pobližje. Zelo pomembne so tudi kot odličen pokazatelj stanja okolja, saj na eni strani uspevajo v ohranjeni naravi, po drugi strani pa zahtevajo človeško prisotnost v obliki tradicionalnega kmetijstva. Trenutno je največja grožnja njihovemu obstoju ravno opuščanje tradicionalnega kmetijstva, ki v končni fazi privede do zaraščanja manj kvalitetnih travnikov, kjer uspeva največ in najlepše vrste.
Ljubiteljski botanik Jernej Kavšek, agronom in magister ekonomskih znanosti, je eden od redkih raziskovalcev divjerastočih orhidej v Beli krajini. V obdobju 10 let je odkril 40 vrst in podvrst orhidej in čez 600 rastišč na območju treh belokranjskih občin. Svoja odkritja je objavljal v številnih poljudnih revijah (Belokranjec, Dolenjski list, revija Zeleni raj …), je soavtor knjige Narava Bele krajine, leta 2015 je objavil članek »Prispevek k poznavanju razširjenosti kukavičevk Bele krajine (JV Slovenija)« v reviji Slovenske akademije znanosti in umetnosti – Folia Biologica et Geologica. Preko društva ljubiteljev divjerastočih orhidej Nigritella, katerega ustanovni član je, širi prepoznavnost Bele krajine kot ene najbolj bogatih slovenskih pokrajin na področju orhidej. Je tudi urednik spletne strani Orhideje Bele krajine, kjer podatke o rastiščih dopolnjuje z slikovnim materialom.
Skrivnosti orhidej je podajal na kar nekaj predavanjih in s tem širil vedenje o orhidejah tudi v splošni javnosti. Rezultati so vidni iz leta v leto, saj mu vse več ljubiteljev sporoča nova rastišča, včasih tudi izredno redkih vrst. Tako je bil v letu 2016 opozorjen na rastišče jadranske smrdljive kukavice v okolici Radenc v Beli krajini, kar je izredna najdba v Slovenskem in tudi širšem merilu. Naše čudovite divjerastoče orhideje nam bo predstavil v petek, 1. decembra, ob 18.30 v župnišču. V tednu Karitas naj bo to predavanje posebno darilo prostovoljcem Karitas pa tudi vsem ljubiteljem lepot, ki nam jih podarja Stvarnik.
Na sliki: orhideja čebeljeliko mačje uho