Sklad

Cerkve in cerkvice, župnijske in podružnične, so v naši deželi živ dokaz vere in hvaležnosti Bogu. Deset, dvajset, tudi štirideset let in več so jih ljudje gradili. Vanje so vzidane premnoge skrbi, pomanjkanje in utrujenost. Toda kristjani – naši dedje in pradedje – so vedeli, da gradijo občestveni dom zase in za svoje potomce. Niso odlašali, niso dvomili, niso obupali. Vedeli in čutili so, da je cerkev Božja hiša, v kateri je vsak sprejet in iz katere odhajajo pomirjeni in okrepljeni – zaradi Boga in trdnega zaupanja vanj.

Naj bo tudi sedaj tako. Naša župnijska cerkev je naš skupni dom in vsaka podružnična cerkev je izraz želje in potrebe, da želimo imeti Boga ob sebi. Zbrani v cerkvi smo združeni v Bogu. V cerkvi bivajoče Najsvetejše je nenehno delujoči blagoslov naših polj, vinogradov in domov. Tudi takrat, kadar se razdivja nevihta ali kadar se zamajejo trdni zidovi. Tudi to je znamenje, kdo je gospodar narave in komu naj bomo hvaležni za vsak dober dar.

Hvaležnost za vse, kar imamo, in razumevanje zaradi vsega, kar nam je kdaj odvzeto, izrazimo tudi s tem, da skrbimo za svoj občestveni dom, za domačo cerkev. Po svojih močeh in zmožnostih, zaradi spoštovanja verskega izročila prednikov in svoje ljubezni do Boga. S tem namenom smo ustanovili Sklad za obnovo cerkva.

Da bi se v skladu nabralo dovolj sredstev za plačilo opravljenih del, se na vsakega prebivalca svoje župnije, ki ima redne dohodke, obračamo s prošnjo, da prispeva svoj dar.