CERKEV SV. TOMAŽA
V STRAŽI
Na straškem hribu že več kot sedem stoletij stoji cerkvica sv. Tomaža z bogato baročno opremo s konca 17. in začetka 18. stoletja. Cerkev je zgrajena v slogu podeželske cerkvene arhitekture, poleg nje pa je tudi manjše pokopališče. Glavni oltar je tipičen primer splošno razširjenega oltarnega okvirnega tipa z začetka 18. stoletja na Dolenjskem.
Po podatkih iz kronike vavtovške župnije, kamor sodi cerkev od leta 1883, razberemo, da naj bi leta 1851 podrli stari zvonik, pozidali sedanjega in ga pokrili s skodlami, leta 1895 naj bi bil odstranjen lesen poslikan strop v ladji, ki so ga nadomestili z opečnim. Leta 1907 so naredili novo ostrešje na zvoniku, temeljita obnova cerkve pa sega v leto 1926, ko so v notranjosti položili tlak, prebelili stene in obok, prepleskali zlate baročne oltarje, prebelili zunanjost ter zazidali odprte stene lope. Prenovo je cerkev sv. Tomaža doživela tudi leta 1987 in leta 2012. Trije zvonovi cerkve so od zadnje obnove elektrificirani.
CERKEV SV. MARIJE
TOLAŽNICE ŽALOSTNIH
NA DRGANJIH SELIH
Drganja sela so razloženo naselje sredi gozda ob vznožju in na zahodnem pobočju vinorodnega hriba Ljuben. Tla so kraška, brez vode, njivske površine so slabo rodovitne. Travnikov ni, so le senožeti in pašniki. Pot na Drganja sela pelje skozi gozd iz Vavte vasi proti jugu.
Pripadajoča zaselka podružnice sta tudi Ljuben na vzhodu, ter Reber na jugovzhodu.
Pred pokopališčem na Drganjih selih stoji stara lipa. Pred zahodno fasado cerkve je postavljen zvonik, ki je vključen v bogato stebriščno lopo.
Cerkvena ladja je imela prvotno raven strop, kasneje, v obdobju baroka, pa je dobila današnji banjasti obok. Današnji prezbiterij je bil dodan kasneje, obokan pa je podobno kot ladja. Na temenu ga krasi medaljon iz štuka. Prezbiterij je zaključen nekoliko nenavadno, saj je tristrano posnet.
Glavni oltar, sočasen z arhitekturo prezbiterija, je iz prve polovice 18. stoletja. Napis na hrbtni strani pove, da ga je leta 1819 renoviral Janez Kandutsch iz Ribnice.
Tudi stranska oltarja sta iz 18. stoletja. Križev pot, naslikan na papir in z napisi v bohoričici, je ljudsko delo. Večji zvon je iz leta 1749, manjši pa iz leta 1834.