Župnijska cerkev

ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JAKOBA V VAVTI VASI

Predstavitev Župnijske cerkve

Ladja

PRVA CERKVICA v Vavti vasi naj bi stala že leta 1462.
Leta 1501 pa je postala podružnica velike pražupnije Šmihel pri Novem mestu. Glavni oltar je bil posvečen sv. apostolu Jakobu st.; oltar na desni sv. Vincenciju F., na levi pa sv. Sebastijanu.
Ko je bil v Vavti vasi ustanovljen vikariat z mnogimi podružnicami, je bila cerkev premajhna. Zato se je župnijski vikar Janez Jožef Waiz (Bajc), ki je tu služboval v letih od 1779 – 1786, lotil zidanja (sedanje) župnijske cerkve. Staro so porušili do tal in na njenem mestu zgradili mnogo večjo v baročnem slogu in v obliki križa, kar daje vtis mogočnosti. Dolga je 26 m, v ladji je visoka 10,3 m, v prezbiteriju pa 8,5 m.
1912 je bila cerkev zunaj in znotraj prenovljena, prepleskana in strop primerno poslikan.
Elektriko so napeljali 1940. leta.

Od leta 1978 – 2004, ko je župnijo vodil g. Gregor Dolšak, je bil ves prezbiterij preurejen po načrtih arh. prof. Jožeta Kregarja. V zakristijo napeljejo vodovod, jo hidroizolacijsko utrdijo in položijo nove ploščice. Po vsej cerkvi posodobijo električno napeljavo.
Na cerkvi so bila narejena naslednja dela: betonski venec za cerkveno streho, novo ostrešje, nova kritina; del strehe prekrit z bakrom; novi žlebovi in odtoki za odvajanje meteorne vode. Cerkev in zvonik sta bila v celoti injecirana. Oboja stara vrata so zamenjala nova, delo akad. slikarja prof. Staneta Jarma. Okrog cerkve je skopan prezračevalni jarek z zunanjim varovalnim zidom. Prostor pred cerkvijo asfaltiran in okolica hortikulturno urejena. Na pokopališču in pred župniščem sta postavljena križa, ki ju je izdelal umetnik Stane Jarm.

Oltar.jpg

Leta 2006, ko župnikuje Jernej Marenk, se farani lotijo temeljite prenove celotne notranjosti cerkve: prezbiterija, stranskih kapel, kora, orgel, pleskanja, restavracije umetniških slik, posodobitve električne napeljave, ozvočenja, spovednice, zamenjave cerkvenega tlaka in napeljave talnega ogrevanja.

OLTAR
Veliki stari oltar je bil leta 1949 podrt; zamenjal ga je oltar iz Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani, izdelan 1935. leta po načrtih arhitekta Pengova.


SLIKE
Slike v glavnem oltarju in v obeh stranskih kapelah (1855) so delo znamenitega slikarja Franca S. K. Goldensteina. Izdelane so v olju in pritrjene v iluzionistično oltarno kuliso. Oltarne slike je Goldenstein obdal v fresko tehniki, naslikano z razkošno oltarno arhitekturo. Tudi oltarne kompozicije, ki so vpete v navidezno arhitekturo, so povečini Goldensteinove.
Marijin oltarVincencij FerrerNad glavnim oltarjem je slika Sv. Jakoba. Na desni strani slike sta freski sv. Petra in Pavla, na levi pa sv. Neža in Barbara. Istega leta je umetnik poslikal tudi obe stranski kapeli. V desni je sv. Vincencij Ferrer, v levi pa slika rožnovenske Matere Božje. Za stranska oltarja pa je isti avtor leta 1857 naslikal na platno še sliki presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega.

PRIŽNICA
Prižnico postavijo na desni strani prezbiterija, in sicer brez strehe. Le-to dobi leta 1834. V letu 1856 prižnico prepleskajo in obogatijo z Goldensteinovo sliko Jezusa sejalca. Po strokovni presoji pa jo odstranijo ob temeljiti prenovitvi notranjosti cerkve leta 2006.

OBHAJILNA MIZA
Le-ta je iz marmorja in s kovinskimi vrati bila postavljena 1875. leta (kamnosek Kobal iz Bršljina). Ob prenovi 2006 jo prestavijo v stranski kapeli.

Krstni kamen

KRSTNI KAMEN
Prvotno je stal v kotu pod korom, kasneje je bil prestavljen v kapelo na levi strani in 1940 leta so ga prenesli v zakristijo. 2006 pa so ga postavili v prezbiterij na levo stran.

Križev pot

KRIŽEV POT
Nov križev pot so postavili 1862. leta. Slike na platno so delo italijanskega umetnika Davida Bertolda. Rezbar Jožef Rubašič pa je napravil okvirje.

KLOPI
Hrastove klopi so bile izdelane 1827. leta. 1954 pa župnik Kres postavi nove iz mehkega lesa. V Gospodovem letu 2006 so bile stare odstranjene in po načrtih arh. F. Kvaternika izdelane nove v mizarski delavnici Andreja Stritarja z Rašice. V cerkev so bili postavljeni tudi novi stoli, ki jih je izdelal KLI Logatec.
Prezbiterij

OrgleORGLE

Nove orgle z osmimi registri (mojster Peter Rumpl iz Kamnika) so se začele oglašati leta 1827. Po osemdesetih letih je njihov glas močno opešal, tako da so razmišljali o novih in večjih. Zato so morali predelati in povečati kor. 20. kimavca 1908 je nove orgle (delo Ivana Milavca iz Ljubljane) slovesno blagoslovil dr. Elbert, novomeški prošt. Leta 2006 so bile orgle popolnoma prenovljene.

TLAK
Ob prenovi 2006 so po celi cerkvi položili tlak iz granita in napeljali talno ogrevanje.

ZVONIK
Stoji pred cerkvijo in tvori z njo celoto. Med letoma 1814 in 1815 so ga dvignili za četrtino. Takrat je župnijo vodil Jakob Urbančič.
1848/49 dobi zvonik novo ostrešje; pokrit je s hrastovimi skodlami, ki so zdržale do leta 1894, ko jih zamenja pločevina. V drugi polovici 20. stoletja je ves zvonik injiciran.

ZVONOVI
Zvonovi iz prve cerkve so se začeli oglašati leta 1652 prvi, drugi 1667 in tretji 1742 leta. Le-te so zamenjali novi leta 1830. Prva svetovna vojna je pobrala tri zvonove. Leta 1921 pa so bili na Jesenicah nabavljeni trije novi jekleni zvonovi: tehtajo 1348, 615 in 478 kg.

URA
Stolpno uro (delo urarja J. Marakutyja iz Ribnice) so postavili 1834.

Vrata

PORTAL
Kamnit portal in nova glavna vrata sta bila narejena 1894 leta.
Iz novejšega časa pa glavni vhod krasijo nova vrata, delo akademskega kiparja Staneta Jarma.

BOGOSLUŽNI PREDMETI
Lepši kelih je iz leta 1692.
Monštranca za navadne praznike ima letnico 1836.

Lepšo monštranco pa je podarila župniji Vavta vas v zahvalo Kandijska hranilnica in posojilnica tik pred prvo svetovno vojno. Ciborija sta iz leta 1935 in 1946.
V cerkvi se še nahajajo: Kip sv. Antona Padovanskega (1926), slika Marije Pomagaj (1949), kip sv. Jožefa, izdelan v Parizu, pripeljan z oltarjem iz Ljubljane (zavetišče sv. Jožefa).
V letih od 1978 do 2004 župnik Gregor Dolšak nabavi večje število mašnih plaščev. Baročni in ostali svečniki (Vurnik), stara monštranca in druge obredne posode so pozlačene in posrebrene. Stane Jarm izdela lesen velikonočni svečnik.

Monštranca

Svečnik