Zgibanka Poslanstvo botra
Priprava na krščanski zakon v dekaniji Novo mesto
Priprava na krst v dekaniji Novo mesto
Oltarna slika v župnijski cerkvi sv. Jakoba
Na oltarni sliki v župnijski cerkvi sv. Jakoba je leta 1855 slikar Goldenstein upodobil tudi Vavto vas.
Več o tem zveste na povezavi: https://youtu.be/0_vBK5zd0ps
Kaj nam pa želijo povedati angeli na oltarni sliki naše župnijske cerkve?
To zveste na povezavi https://youtu.be/
Svetnik, kažipot v življenje
Za družine
Blagoslov bolnih
Blagoslov bolnih
Iz obrednika Blagoslovi
690. Za vernega človeka je bolezen vabilo, da trpljenje sprejme in ga ovrednoti ter se – podobno kot apostol Pavel – dokoplje do spoznanja, da na svojem telesu dopolnjuje, kar nedostaja bridkostim Kristusovim (prim. Kol 1,24). Pri tem mu bo poseben blagoslov v veliko pomoč.
691. Ko Cerkev blagoslavlja bolne, posnema Kristusa, ki je na bolnike polagal roke in jih ozdravljal. Kristusovo skrb in ljubezen do bolnih nadaljuje, zato vliva bolnim upanje na ozdravljenje, oziroma olajšanje bolečin in v Kristusovem imenu prosi Boga Očeta za pomoč ter ozdravljenje.
692. Blagoslov bolnih lahko opravimo ob raznih prilikah, in sicer kot samostojno bogoslužno opravilo ali pa v povezavi z mašo. Lahko ga povežemo s kakšno drugo pobožnostjo.
693. Blagoslov lahko opravi duhovnik ali diakon, pa tudi laik, posebej kadar gre za blagoslov samo enega bolnika.
BLAGOSLOVITEV
ZAČETNI OBRED
694. Obred začnemo s primerno pesmijo in znamenjem križa.
696. Laik: Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Vsi: Zdaj in vekomaj. Amen.
697. Voditelj nagovori zbrane tako ali podobno:
Vsaka bolezen, posebej še huda, človeka prizadene. Bolj kot kdajkoli prej se zave svoje krhkosti, nemoči in odvisnosti od drugih, tudi od Boga. Veren človek pa vidi v bolezni tudi priložnost, da svoje trpljenje pridruži Kristusovemu in ga daruje zase in za druge. Z zaupanjem se obrača k nebeškemu Očetu, saj ve, da je njegovo trpljenje in ozdravljenje v Božjih rokah.
700. Psalm 23 (1-3a.3b.-4.5.6).
Odpev: GOSPOD JE MOJ PASTIR, NIČ MI NE MANJKA.
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi;
mojo dušo poživlja. – Odpev
Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo. – Odpev.
Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan. – Odpev.
Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja;
in v Gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja. – Odpev.
701. V nagovoru spregovorimo o pomenu trpljenja za človekovo duhovno rast.
PROŠNJE
702. Molimo za naše bolne brate in sestre:
GOSPOD, POMAGAJ JIM!
1. Gospod Jezus Kristus, usmili se vseh bolnih iz naše župnije, posebej še tukaj zbranih.
2. Daj vsem bolnim moč, da bodo svoje trpljenje sprejeli in verovali v njegov odrešilni pomen.
3. Naj v bolezni ne obupajo, ampak se proti njej borijo.
4. Podpiraj vse, ki bolnim strežejo in lajšajo njihove bolečine.
5. Usmili se vseh neozdravljivo bolnih in jih utrdi v upanju na večno življenje.
Gospod Jezus Kristus, usliši te naše prošnje in bodi z nami, ko sedaj s tvojimi besedami prosimo nebeškega Očeta …
703. Očenaš.
709. Če je delivec laik, naj posameznike pokriža na čelu in moli naslednjo molitev:
V svoji ljubezni nas reši, Gospod, naš Bog.
Delo svojih rok z mnogotero dobroto vedno varuješ.
Tudi te bolne brate in sestre dvigni s svojo desnico,
okrepi z božjo močjo in ozdravi njihove bolezni.
Tako naj pomoč, ki jo od tebe pričakujejo,
tudi obilno dosežejo.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen.
713. Laik:
Gospod Jezus, ki je hodil okrog
in delil dobrote ter ozdravljal bolne,
naj vas ohranja v zdravju
in vas podpira s svojim blagoslovom.
Vsi: Amen.
714. Obred sklenemo s primerno pesmijo.
600-LETNICA SV. VINCENCIJA FERRERA
Sv. Vincencij Ferrer, slavni dominikanski pridigar, ki mu je posvečen stranski oltar v župnijski cerkvi v Vavti vasi, je umrl 5. aprila 1419. Ob 600-letnici njegove smrti smo v župnijo Vavta vas povabili s. Felicitas Nwabueze, redovnico dominikanko iz Petrovč. S. Felicitas je doma iz Nigerije v Afriki, že 15 let pa živi in deluje v Sloveniji in poleg dveh afriških jezikov ter angleščine in italijanščine odlično govori tudi slovensko.
Vabljeni na pogovor s s. Felicitas v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v dvorani ob župnišču v Vavti vasi, v nedeljo, 7. aprila, pa nam bo spregovorila tudi pri sv. mašah v Vavti vasi ob 7.30 in ob 10. uri.
Ob 800-letnici dominikanskega red so na Hrvaškem ustvarili tole glasbeno predstavitev.
Zelo slovesno pa Vincencijev jubilej praznujejo v francoskem mestu Vannes, kjer je svetnik pred 600 leti umrl.
Sestra Felicitas
Stranski oltar sv. Vincencija Ferrerja v župnijski cerkvi v Vavti vasi
Relikvije sv. Vincencija Ferrerja
»DEUS CARITAS EST«
»Bog je ljubezen« (1Jn 4,16). Ob skrbi za človeka osebno ime Boga postane »Dejavna ljubezen«. Bog človeka neprestano išče, vzgaja kakor oče sina in ga z vrvicami ljubezni vodi k sebi (prim. Oz 11,4). Dejavna ljubezen Boga usodno zaznamuje. Ves svoj čas, človeško gledano, namenja človeku.
Človek je svojemu Stvarniku lahko podoben tudi po dejavni ljubezni do bratov in sester.
V Vavti vasi smo lanski teden Karitas zaključili posebej slovesno. Župnijska Karitas je dobila nov prostor za skladiščenje hrane. Slovesno sveto mašo na nedeljo Karitas je daroval mag. Igor Luzar, direktor Škofijske Karitas Novo mesto. Prostovoljcem je podelil priznanje Župnije Vavta vas za njihovo dolgoletno marljivo delo. Po sveti maši smo blagoslovili obnovljeno sprejemno pisarno in novo skladišče Župnijske Karitas. Prostovoljci Karitas so pripravili dan odprtih vrat. Župljanom, ki so med sveto mašo prispevali svoj dar za potrebe Škofijske in Župnijske Karitas, so ponudili na ogled svoje prostore in razstavo ročnih del. Razstavo je pripravila skupina za ročna dela, ki deluje v okviru Župnijske Karitas. Prostovoljke se srečajo vsak teden, svoje izdelke pa uporabijo za darila ob obiskih starejših in bolnih župljanov.
Vesel sem, da Župnijska Karitas opravlja svoje poslanstvo z žarom. Celica župnije, ki ima v sebi dovolj moči, da ne potrebuje veliko spodbud. Skupnost, ki je s svojim zavzetim delom zgled. Prostovoljci so delovni, imajo pa tudi dobre pobude, ki so jih sposobni uresničiti. Župniki veliko svojih moči potrošimo za organizacijo župnijskih dejavnosti. Pogosto nas je strah vpeljati v župnijo nove aktivnosti. Hitro zaključimo, da nam bo nova dejavnost nakopala polne roke dodatnega dela. Moja izkušnja z Župnijsko Karitas je drugačna. Ne predstavljam si, kako bi pred slabim letom, ko je straški Novoles prizadel stečaj, porazdelil naloge za delitev pomoči več kot štiristotim delavcem, dvakrat letno pripravil srečanje bolnih in ostarelih in jih pogostil, za praznike obiskal tristo starejših po njihovih domovih in domovih starejših, vsak mesec razdelil okoli dvajset paketov pomoči družinam v stiski in če je potrebno pomoč dostavil na dom … To še ni vse. Delo, ki je vredno občudovanja.
Kakšno je moje mesto v skupini prostovoljcev Župnijske Karitas? Najprej veselje, da je dejavna ljubezen med nami živa. Kdor hoče videti Boga in njegovo delo v Vavti vasi, ga lahko odkrije v delu prostovoljcev in prostovoljk Župnijske Karitas. Drugo je prošnja. Naj Bog še naprej vliva svojega Duha prostovoljcem in župnijski skupnosti, da bomo z žarom pristopili do pomoči potrebnih in jim pomagali. Do ljudi, ki dejanja dobrote lahko nagradijo le s hvaležnostjo. Včasih niso sposobni pokazati niti zahvale, ker jih je življenje preveč ranilo.
Jernej Marenk, župnik
P.S.: Članek bo objavljen v Jagodah naše pastorale.