Blagoslov bolnih

Blagoslov bolnih

Iz obrednika Blagoslovi

 

690. Za vernega človeka je bolezen vabilo, da trpljenje sprejme in ga ovrednoti ter se – podobno kot apostol Pavel – dokoplje do spoznanja, da na svojem telesu dopolnjuje, kar nedostaja bridkostim Kristusovim (prim. Kol 1,24). Pri tem mu bo poseben blagoslov v veliko pomoč.

691. Ko Cerkev blagoslavlja bolne, posnema Kristusa, ki je na bolnike polagal roke in jih ozdravljal. Kristusovo skrb in ljubezen do bolnih nadaljuje, zato vliva bolnim upanje na ozdravljenje, oziroma olajšanje bolečin in v Kristusovem imenu prosi Boga Očeta za pomoč ter ozdravljenje.

692. Blagoslov bolnih lahko opravimo ob raznih prilikah, in sicer kot samostojno bogoslužno opravilo ali pa v povezavi z mašo. Lahko ga povežemo s kakšno drugo pobožnostjo.

693. Blagoslov lahko opravi duhovnik ali diakon, pa tudi laik, posebej kadar gre za blagoslov samo enega bolnika.

 

BLAGOSLOVITEV

ZAČETNI OBRED

694. Obred začnemo s primerno pesmijo in znamenjem križa.

696. Laik: Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Vsi: Zdaj in vekomaj. Amen.

697. Voditelj nagovori zbrane tako ali podobno:

Vsaka bolezen, posebej še huda, človeka prizadene. Bolj kot kdajkoli prej se zave svoje krhkosti, nemoči in odvisnosti od drugih, tudi od Boga. Veren človek pa vidi v bolezni tudi priložnost, da svoje trpljenje pridruži Kristusovemu in ga daruje zase in za druge. Z zaupanjem se obrača k nebeškemu Očetu, saj ve, da je njegovo trpljenje in ozdravljenje v Božjih rokah.

700. Psalm 23 (1-3a.3b.-4.5.6).

Odpev: GOSPOD JE MOJ PASTIR, NIČ MI NE MANJKA.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi;
mojo dušo poživlja. – Odpev

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo. – Odpev.

Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan. – Odpev.

Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja;
in v Gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja. – Odpev.

701. V nagovoru spregovorimo o pomenu trpljenja za človekovo duhovno rast.

PROŠNJE

702. Molimo za naše bolne brate in sestre:

GOSPOD, POMAGAJ JIM!

1. Gospod Jezus Kristus, usmili se vseh bolnih iz naše župnije, posebej še tukaj zbranih.

2. Daj vsem bolnim moč, da bodo svoje trpljenje sprejeli in verovali v njegov odrešilni pomen.

3. Naj v bolezni ne obupajo, ampak se proti njej borijo.

4. Podpiraj vse, ki bolnim strežejo in lajšajo njihove bolečine.

5. Usmili se vseh neozdravljivo bolnih in jih utrdi v upanju na večno življenje.

Gospod Jezus Kristus, usliši te naše prošnje in bodi z nami, ko sedaj s tvojimi besedami prosimo nebeškega Očeta …

703. Očenaš.

709. Če je delivec laik, naj posameznike pokriža na čelu in moli naslednjo molitev:

V svoji ljubezni nas reši, Gospod, naš Bog.
Delo svojih rok z mnogotero dobroto vedno varuješ.
Tudi te bolne brate in sestre dvigni s svojo desnico,
okrepi z božjo močjo in ozdravi njihove bolezni.
Tako naj pomoč, ki jo od tebe pričakujejo,
tudi obilno dosežejo.
Po Kristusu, našem Gospodu.

Vsi: Amen.

713. Laik:

Gospod Jezus, ki je hodil okrog
in delil dobrote ter ozdravljal bolne,
naj vas ohranja v zdravju
in vas podpira s svojim blagoslovom.

Vsi: Amen.

714. Obred sklenemo s primerno pesmijo.

600-LETNICA SV. VINCENCIJA FERRERA

Sv. Vincencij Ferrer, slavni dominikanski pridigar, ki mu je posvečen stranski oltar v župnijski cerkvi v Vavti vasi, je umrl 5. aprila 1419. Ob 600-letnici njegove smrti smo v župnijo Vavta vas povabili s. Felicitas Nwabueze, redovnico dominikanko iz Petrovč. S. Felicitas je doma iz Nigerije v Afriki, že 15 let pa živi in deluje v Sloveniji in poleg dveh afriških jezikov ter angleščine in italijanščine odlično govori tudi slovensko.

Vabljeni na pogovor s s. Felicitas v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v dvorani ob župnišču v Vavti vasi, v nedeljo, 7. aprila, pa nam bo spregovorila tudi pri sv. mašah v Vavti vasi ob 7.30 in ob 10. uri.

 

Ob 800-letnici dominikanskega red so na Hrvaškem ustvarili tole glasbeno predstavitev.

Zelo slovesno pa Vincencijev jubilej praznujejo v francoskem mestu Vannes, kjer je svetnik pred 600 leti umrl.

 

Sestra Felicitas

 

Stranski oltar sv. Vincencija Ferrerja v župnijski cerkvi v Vavti vasi

 

L'immagine può contenere: nuvola

Relikvije sv. Vincencija Ferrerja

Sprememba v sporedu svetih maš

Na Drganjih selih v soboto, 30.6., ne bo sv. maše, pač pa bo to soboto sv. maša v župnijski cerkvi v Vavti vasi ob 20. uri. To je nedeljska sv. maša, ki jo obhajamo že v soboto zvečer.

V nedeljo, 1. julija, in druge nedelje v mesecu juliju in avgustu pa je v Vavti vasi samo ena sveta maša ob 8.30.

NAŠE DIVJERASTOČE ORHIDEJE

V sodobnem svetu skoraj ni nikogar, ki ne bi poznal vsaj ene vrste orhidej (najbolj razširjena vrsta v naših stanovanjih je Phalenopsis). Veliko manj ljudi ve, da pri nas rastejo tudi divjerastoče orhideje, ki so daljne sorodnice bolj znanih tropskih vrst. Čeprav na prvi pogled nimajo tako velikih cvetov, niso nič manj lepe, posebej, če jih pogledamo pobližje. Zelo pomembne so tudi kot odličen pokazatelj stanja okolja, saj na eni strani uspevajo v ohranjeni naravi, po drugi strani pa zahtevajo človeško prisotnost v obliki tradicionalnega kmetijstva. Trenutno je največja grožnja njihovemu obstoju ravno opuščanje tradicionalnega kmetijstva, ki v končni fazi privede do zaraščanja manj kvalitetnih travnikov, kjer uspeva največ in najlepše vrste.

Ljubiteljski botanik Jernej Kavšek, agronom in magister ekonomskih znanosti, je eden od redkih raziskovalcev divjerastočih orhidej v Beli krajini. V obdobju 10 let je odkril 40 vrst in podvrst orhidej in čez 600 rastišč na območju treh belokranjskih občin. Svoja odkritja je objavljal v številnih poljudnih revijah (Belokranjec, Dolenjski list, revija Zeleni raj …), je soavtor knjige Narava Bele krajine, leta 2015 je objavil članek »Prispevek k poznavanju razširjenosti kukavičevk Bele krajine (JV Slovenija)« v reviji Slovenske akademije znanosti in umetnosti – Folia Biologica et Geologica. Preko društva ljubiteljev divjerastočih orhidej Nigritella, katerega ustanovni član je, širi prepoznavnost Bele krajine kot ene najbolj bogatih slovenskih pokrajin na področju orhidej. Je tudi urednik spletne strani Orhideje Bele krajine, kjer podatke o rastiščih dopolnjuje z slikovnim materialom.

Skrivnosti orhidej je podajal na kar nekaj predavanjih in s tem širil vedenje o orhidejah tudi v splošni javnosti. Rezultati so vidni iz leta v leto, saj mu vse več ljubiteljev sporoča nova rastišča, včasih tudi izredno redkih vrst. Tako je bil v letu 2016 opozorjen na rastišče jadranske smrdljive kukavice v okolici Radenc v Beli krajini, kar je izredna najdba v Slovenskem in tudi širšem merilu. Naše čudovite divjerastoče orhideje nam bo predstavil v petek, 1. decembra, ob 18.30 v župnišču. V tednu Karitas naj bo to predavanje posebno darilo prostovoljcem Karitas pa tudi vsem ljubiteljem lepot, ki nam jih podarja Stvarnik.

brez-naslova

Na sliki: orhideja čebeljeliko mačje uho

»DEUS CARITAS EST«

 

     »Bog je ljubezen« (1Jn 4,16). Ob skrbi za človeka osebno ime Boga postane »Dejavna ljubezen«. Bog človeka neprestano išče, vzgaja kakor oče sina in ga z vrvicami ljubezni vodi k sebi (prim. Oz 11,4). Dejavna ljubezen Boga usodno zaznamuje. Ves svoj čas, človeško gledano, namenja človeku.

 

     Človek je svojemu Stvarniku lahko podoben tudi po dejavni ljubezni do bratov in sester.

 

     V Vavti vasi smo lanski teden Karitas zaključili posebej slovesno. Župnijska Karitas je dobila nov prostor za skladiščenje hrane. Slovesno sveto mašo na nedeljo Karitas je daroval mag. Igor Luzar, direktor Škofijske Karitas Novo mesto. Prostovoljcem je podelil priznanje Župnije Vavta vas za njihovo dolgoletno marljivo delo. Po sveti maši smo blagoslovili obnovljeno sprejemno pisarno in novo skladišče Župnijske Karitas. Prostovoljci Karitas so pripravili dan odprtih vrat. Župljanom, ki so med sveto mašo prispevali svoj dar za potrebe Škofijske in Župnijske Karitas, so ponudili na ogled svoje prostore in razstavo ročnih del. Razstavo je pripravila skupina za ročna dela, ki deluje v okviru Župnijske Karitas. Prostovoljke se srečajo vsak teden, svoje izdelke pa uporabijo za darila ob obiskih starejših in bolnih župljanov.

 

     Vesel sem, da Župnijska Karitas opravlja svoje poslanstvo z žarom. Celica župnije, ki ima v sebi dovolj moči, da ne potrebuje veliko spodbud. Skupnost, ki je s svojim zavzetim delom zgled. Prostovoljci so delovni, imajo pa tudi dobre pobude, ki so jih sposobni uresničiti. Župniki veliko svojih moči potrošimo za organizacijo župnijskih dejavnosti. Pogosto nas je strah vpeljati v župnijo nove aktivnosti. Hitro zaključimo, da nam bo nova dejavnost nakopala polne roke dodatnega dela. Moja izkušnja z Župnijsko Karitas je drugačna. Ne predstavljam si, kako bi pred slabim letom, ko je straški Novoles prizadel stečaj, porazdelil naloge za delitev pomoči več kot štiristotim delavcem, dvakrat letno pripravil srečanje bolnih in ostarelih in jih pogostil, za praznike obiskal tristo starejših po njihovih domovih in domovih starejših, vsak mesec razdelil okoli dvajset paketov pomoči družinam v stiski in če je potrebno pomoč dostavil na dom … To še ni vse. Delo, ki je vredno občudovanja.

 

     Kakšno je moje mesto v skupini prostovoljcev Župnijske Karitas? Najprej veselje, da je dejavna ljubezen med nami živa. Kdor hoče videti Boga in njegovo delo v Vavti vasi, ga lahko odkrije v delu prostovoljcev in prostovoljk Župnijske Karitas. Drugo je prošnja. Naj Bog še naprej vliva svojega Duha prostovoljcem in župnijski skupnosti, da bomo z žarom pristopili do pomoči potrebnih in jim pomagali. Do ljudi, ki dejanja dobrote lahko nagradijo le s hvaležnostjo. Včasih niso sposobni pokazati niti zahvale, ker jih je življenje preveč ranilo.

 

Jernej Marenk, župnik

 

 

 

P.S.: Članek bo objavljen v Jagodah naše pastorale.

 

 

 

Skupina za ročna dela

Veseli smo, da je ustvarjalnost še živa med našimi ljudmi, predvsem pa, da si kljub številnim obveznostim nekateri še najdejo čas za ustvarjanje, ki sicer zahteva veliko natančnosti in strpnosti.

Skupina, ki se je formirala na pobudo članic župnijske Karitas in ŽPS, se od lanske jeseni dobiva enkrat tedensko, in sicer ob torkih po večerni sv. maši. Z veseljem odkrivamo nova znanja in sposobnosti, delavnice pa so tudi odlična priložnost za prijetna druženja.

Lansko jesen smo izdelovale novoletne voščilnice, in sicer s tako imenovano »pickpoint« tehniko, kar nas je naučila gospa Anica Radej iz Blance, ki je prava umetnica tudi na drugih področjih. Gospa Anica je invalidka, ki je z razstavo svojih različnih izdelkov našo župnijo že pred leti navdušila. V začetku letošnjega letu pa smo začele izdelovati rože iz najlona. S to tehniko nas je seznanila gospa Andreja Gačnik. Po poletnem predahu smo komaj dočakale začetek jeseni, ko smo medse povabile gospo Danico Gracar iz Mirne, ki nam je pokazala kako se izdeluje rože iz krep papirja.

img_8980.jpg Continue reading “Skupina za ročna dela”

Že smo v adventu

Komaj je minilo poletje, že smo se poslovili tudi od čudovitih jesenskih barv. Sedaj, ko so dnevi vedno krajši in ima sonce vedno manj moči, je želja po svetlobi in toploti vedno večja. Mnoge slovenske domove v teh dneh že osvetljujejo adventni venčki.

V soboto, pred prvo adventno nedeljo, se je v prostorih stare šole, zopet zbrala pisana druščina otrok drugega in tretjega razreda verouka. Gospod Stane Zupančič je pripravil raznovrstno zelenje, gospa Lučka Berkopec pa je poskrbela za ostali material. Otroci so s seboj prinesli svečke in različne okraske. Pod mentorstvom s. Pije Marc, in seveda ob sodelovanju pridnih staršev, so nastali izredno lepi adventni venčki – prave umetnine.

slika013.jpg

NEDELJA KARITAS

V naši župniji smo letošnji teden Karitas, zaključili še posebej zadovoljni. Veseli smo na novo pridobljenega prostora, ki je namenjen skladiščenju hrane.

Slovesno mašo na nedeljo Karitas je daroval mag. Igor Luzar, direktor Škofijske Karitas, ki je prostovoljcem izročil priznanje za dolgoletno delo. Po sveti maši je g. Luzar prenovljene prostore Župnijske Karitas tudi blagoslovil. Prostovoljci Karitas so ob tej priliki pripravili dan odprtih vrat, obiskovalcem pa ponudili v ogled poleg prostorov, tudi razstavo ročnih del. V okviru Karitas v naši župniji namreč deluje tudi skupina za ročna dela, ki svoje izdelke uporabi kot darilo ob obiskih naših starejših in bolnih župljanov.

dsc_0040.jpg Continue reading “NEDELJA KARITAS”