NAŠE DIVJERASTOČE ORHIDEJE

V sodobnem svetu skoraj ni nikogar, ki ne bi poznal vsaj ene vrste orhidej (najbolj razširjena vrsta v naših stanovanjih je Phalenopsis). Veliko manj ljudi ve, da pri nas rastejo tudi divjerastoče orhideje, ki so daljne sorodnice bolj znanih tropskih vrst. Čeprav na prvi pogled nimajo tako velikih cvetov, niso nič manj lepe, posebej, če jih pogledamo pobližje. Zelo pomembne so tudi kot odličen pokazatelj stanja okolja, saj na eni strani uspevajo v ohranjeni naravi, po drugi strani pa zahtevajo človeško prisotnost v obliki tradicionalnega kmetijstva. Trenutno je največja grožnja njihovemu obstoju ravno opuščanje tradicionalnega kmetijstva, ki v končni fazi privede do zaraščanja manj kvalitetnih travnikov, kjer uspeva največ in najlepše vrste.

Ljubiteljski botanik Jernej Kavšek, agronom in magister ekonomskih znanosti, je eden od redkih raziskovalcev divjerastočih orhidej v Beli krajini. V obdobju 10 let je odkril 40 vrst in podvrst orhidej in čez 600 rastišč na območju treh belokranjskih občin. Svoja odkritja je objavljal v številnih poljudnih revijah (Belokranjec, Dolenjski list, revija Zeleni raj …), je soavtor knjige Narava Bele krajine, leta 2015 je objavil članek »Prispevek k poznavanju razširjenosti kukavičevk Bele krajine (JV Slovenija)« v reviji Slovenske akademije znanosti in umetnosti – Folia Biologica et Geologica. Preko društva ljubiteljev divjerastočih orhidej Nigritella, katerega ustanovni član je, širi prepoznavnost Bele krajine kot ene najbolj bogatih slovenskih pokrajin na področju orhidej. Je tudi urednik spletne strani Orhideje Bele krajine, kjer podatke o rastiščih dopolnjuje z slikovnim materialom.

Skrivnosti orhidej je podajal na kar nekaj predavanjih in s tem širil vedenje o orhidejah tudi v splošni javnosti. Rezultati so vidni iz leta v leto, saj mu vse več ljubiteljev sporoča nova rastišča, včasih tudi izredno redkih vrst. Tako je bil v letu 2016 opozorjen na rastišče jadranske smrdljive kukavice v okolici Radenc v Beli krajini, kar je izredna najdba v Slovenskem in tudi širšem merilu. Naše čudovite divjerastoče orhideje nam bo predstavil v petek, 1. decembra, ob 18.30 v župnišču. V tednu Karitas naj bo to predavanje posebno darilo prostovoljcem Karitas pa tudi vsem ljubiteljem lepot, ki nam jih podarja Stvarnik.

brez-naslova

Na sliki: orhideja čebeljeliko mačje uho

»DEUS CARITAS EST«

 

     »Bog je ljubezen« (1Jn 4,16). Ob skrbi za človeka osebno ime Boga postane »Dejavna ljubezen«. Bog človeka neprestano išče, vzgaja kakor oče sina in ga z vrvicami ljubezni vodi k sebi (prim. Oz 11,4). Dejavna ljubezen Boga usodno zaznamuje. Ves svoj čas, človeško gledano, namenja človeku.

 

     Človek je svojemu Stvarniku lahko podoben tudi po dejavni ljubezni do bratov in sester.

 

     V Vavti vasi smo lanski teden Karitas zaključili posebej slovesno. Župnijska Karitas je dobila nov prostor za skladiščenje hrane. Slovesno sveto mašo na nedeljo Karitas je daroval mag. Igor Luzar, direktor Škofijske Karitas Novo mesto. Prostovoljcem je podelil priznanje Župnije Vavta vas za njihovo dolgoletno marljivo delo. Po sveti maši smo blagoslovili obnovljeno sprejemno pisarno in novo skladišče Župnijske Karitas. Prostovoljci Karitas so pripravili dan odprtih vrat. Župljanom, ki so med sveto mašo prispevali svoj dar za potrebe Škofijske in Župnijske Karitas, so ponudili na ogled svoje prostore in razstavo ročnih del. Razstavo je pripravila skupina za ročna dela, ki deluje v okviru Župnijske Karitas. Prostovoljke se srečajo vsak teden, svoje izdelke pa uporabijo za darila ob obiskih starejših in bolnih župljanov.

 

     Vesel sem, da Župnijska Karitas opravlja svoje poslanstvo z žarom. Celica župnije, ki ima v sebi dovolj moči, da ne potrebuje veliko spodbud. Skupnost, ki je s svojim zavzetim delom zgled. Prostovoljci so delovni, imajo pa tudi dobre pobude, ki so jih sposobni uresničiti. Župniki veliko svojih moči potrošimo za organizacijo župnijskih dejavnosti. Pogosto nas je strah vpeljati v župnijo nove aktivnosti. Hitro zaključimo, da nam bo nova dejavnost nakopala polne roke dodatnega dela. Moja izkušnja z Župnijsko Karitas je drugačna. Ne predstavljam si, kako bi pred slabim letom, ko je straški Novoles prizadel stečaj, porazdelil naloge za delitev pomoči več kot štiristotim delavcem, dvakrat letno pripravil srečanje bolnih in ostarelih in jih pogostil, za praznike obiskal tristo starejših po njihovih domovih in domovih starejših, vsak mesec razdelil okoli dvajset paketov pomoči družinam v stiski in če je potrebno pomoč dostavil na dom … To še ni vse. Delo, ki je vredno občudovanja.

 

     Kakšno je moje mesto v skupini prostovoljcev Župnijske Karitas? Najprej veselje, da je dejavna ljubezen med nami živa. Kdor hoče videti Boga in njegovo delo v Vavti vasi, ga lahko odkrije v delu prostovoljcev in prostovoljk Župnijske Karitas. Drugo je prošnja. Naj Bog še naprej vliva svojega Duha prostovoljcem in župnijski skupnosti, da bomo z žarom pristopili do pomoči potrebnih in jim pomagali. Do ljudi, ki dejanja dobrote lahko nagradijo le s hvaležnostjo. Včasih niso sposobni pokazati niti zahvale, ker jih je življenje preveč ranilo.

 

Jernej Marenk, župnik

 

 

 

P.S.: Članek bo objavljen v Jagodah naše pastorale.

 

 

 

Skupina za ročna dela

Veseli smo, da je ustvarjalnost še živa med našimi ljudmi, predvsem pa, da si kljub številnim obveznostim nekateri še najdejo čas za ustvarjanje, ki sicer zahteva veliko natančnosti in strpnosti.

Skupina, ki se je formirala na pobudo članic župnijske Karitas in ŽPS, se od lanske jeseni dobiva enkrat tedensko, in sicer ob torkih po večerni sv. maši. Z veseljem odkrivamo nova znanja in sposobnosti, delavnice pa so tudi odlična priložnost za prijetna druženja.

Lansko jesen smo izdelovale novoletne voščilnice, in sicer s tako imenovano »pickpoint« tehniko, kar nas je naučila gospa Anica Radej iz Blance, ki je prava umetnica tudi na drugih področjih. Gospa Anica je invalidka, ki je z razstavo svojih različnih izdelkov našo župnijo že pred leti navdušila. V začetku letošnjega letu pa smo začele izdelovati rože iz najlona. S to tehniko nas je seznanila gospa Andreja Gačnik. Po poletnem predahu smo komaj dočakale začetek jeseni, ko smo medse povabile gospo Danico Gracar iz Mirne, ki nam je pokazala kako se izdeluje rože iz krep papirja.

img_8980.jpg Continue reading “Skupina za ročna dela”

Že smo v adventu

Komaj je minilo poletje, že smo se poslovili tudi od čudovitih jesenskih barv. Sedaj, ko so dnevi vedno krajši in ima sonce vedno manj moči, je želja po svetlobi in toploti vedno večja. Mnoge slovenske domove v teh dneh že osvetljujejo adventni venčki.

V soboto, pred prvo adventno nedeljo, se je v prostorih stare šole, zopet zbrala pisana druščina otrok drugega in tretjega razreda verouka. Gospod Stane Zupančič je pripravil raznovrstno zelenje, gospa Lučka Berkopec pa je poskrbela za ostali material. Otroci so s seboj prinesli svečke in različne okraske. Pod mentorstvom s. Pije Marc, in seveda ob sodelovanju pridnih staršev, so nastali izredno lepi adventni venčki – prave umetnine.

slika013.jpg

NEDELJA KARITAS

V naši župniji smo letošnji teden Karitas, zaključili še posebej zadovoljni. Veseli smo na novo pridobljenega prostora, ki je namenjen skladiščenju hrane.

Slovesno mašo na nedeljo Karitas je daroval mag. Igor Luzar, direktor Škofijske Karitas, ki je prostovoljcem izročil priznanje za dolgoletno delo. Po sveti maši je g. Luzar prenovljene prostore Župnijske Karitas tudi blagoslovil. Prostovoljci Karitas so ob tej priliki pripravili dan odprtih vrat, obiskovalcem pa ponudili v ogled poleg prostorov, tudi razstavo ročnih del. V okviru Karitas v naši župniji namreč deluje tudi skupina za ročna dela, ki svoje izdelke uporabi kot darilo ob obiskih naših starejših in bolnih župljanov.

dsc_0040.jpg Continue reading “NEDELJA KARITAS”

KATEHETSKO PISMO VEROUČENCEM IN NJIHOVIM STARŠEM 2011/2012

DRAGI STARŠI!

   Lepo pozdravljeni v novem veroučnem in pastoralnem letu. Ko vam pišem in se na vas obračam kot vaš župnik in prvi izmed katehetov naše župnije, vam želim izraziti svojo pripravljenost in pripravljenost vseh katehetov in katehistinj našega kraja, da bi skupaj z vami pomagali vašim otrokom korak za korakom zrasti v poštene ljudi, zavzete kristjane in odgovorne državljane.

   Vsako starostno obdobje ima svoje značilnosti. Otrok v predšolski dobi od svojih vzgojiteljev pričakuje predvsem zavetje, varnost in pomoč pri prvih korakih vključevanja v svet izven lastne družine. Prvoobhajanec ob svojih starših in katehetih izkuša resničnost in povezanost med teorijo in prakso. Svojo otroško vero gotovo oblikuje in spoznava pri verouku, predvsem pa nenehno opazuje, kakšno držo imamo in zavzemamo odrasli do vsega, kar govorimo in učimo. Pritegnejo ga živi zgledi. Pubertetnik in birmanec ob vstopu v pestro obdobje spreminjanja doživlja svojo nezanesljivost, občutljivost, hrepenenje in pametnost. Mogoče nam odraslim s svojim pristopom do sveta sprašuje vest in nas opominja k večji doslednosti življenja po veri, saj sprašuje in opazuje, kje in kako izpolnjujemo in živimo svojo zvestobo. Kako in kdaj se srečujemo z Bogom v molitvi, pri sv. maši, ob prejemanju zakramentov? Kako živimo svoj odnos do družbe, katere člani smo?

   Ob tem razmišljanju se mi nehote oblikuje vprašanje, kakšen je ob vsem tem naš skupni odgovor na gornje izzive. Menim, da v oblikovanju trdne naveze medsebojne pomoči. V naši župniji pripravljamo razpored veroučnih ur, poskrbeli smo za veroučne knjige in delovne zvezke, pripravili liturgične didaktične pripomočke (liturgični zvezki, listki, možnost naročila na Mavrico …). Vabim vas, da ob začetku veroučnega leta tudi vi preverite, ali ima vaš otrok vse potrebno za nemoteno izvajanje veroučne dejavnosti. Tudi letos ne bomo mogli izvesti zaželenega programa, če ne bomo upoštevali osnovnih pravil: točnosti, poštenosti in resnicoljubnosti. Zato vas prosim, da poskrbite za točnost prihajanja k veroučnim uram, redno udeležbo pri nedeljski sveti maši in veroučnih urah, pošteno izpolnjevanje domačih nalog ter resnicoljubno navajanje vzrokov za izostanke.

   Kot vaš župnik in voditelj katehistov naše župnije vam zagotavljam, da se bomo vsi skupaj potrudili za pošteno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Vesel bom vaših konstruktivnih pripomb in pripravljenosti za sodelovanje. Vsak od sodelavcev v župnijski katehezi vam bo z veseljem odgovoril na vaša vprašanja, povezana s potekom verouka, veseli pa bomo tudi vaše udeležbe na srečanjih za starše, ki jih bomo sproti objavljali in pripravljali v okviru svoje katehetske dejavnosti.

   Naj obisk verouka ne bo osredotočen samo na prejem zakramentov (sv. spoved, sv. obhajilo, sv. birmo), temveč naj bodo veroučna leta obdobje in priložnost za oseben razvoj in učenje, kako prisluhniti Bogu. Le tako bodo vaši otroci lahko nekoč našli svoje pravo mesto pod soncem, v naši Cerkvi in deželi ter zaživeli polno in srečno življenje tu na zemlji kot tudi v večnosti v nebesih. V svojih vsakdanjih molitvah vas in vse vaše veselje, stiske, hrepenenje in prizadevanja polagam pred Boga in vas izročam priprošnji Božje Matere Marije.

Vaš župnik Jernej

CELOTNO PISMO JE NA VOLJO NA POVEZAVI:

katehetsko-pismo-starsem-2011-12.doc

SREČANJE ZAKONSKIH PAROV JUBILANTOV

V današnjem času žal pogosto ugotavljamo, da zakonska zveza nima več pomena, kot ga je imela nekoč. Zdi se, da so vrednote, kot sta ljubezen in zvestoba potisnjene nekako ob stran. Tudi zato smo v naši župniji pred leti začeli z obhajanjem spomina na obljubo zakonske zvestobe.

V nedeljo 26. junija je bilo v farni cerkvi sv. Jakoba že četrto srečanje zakoncev jubilantov. Srečanja se je udeležilo okoli trideset parov, ki letos praznujejo okroglo obletnico poroke, od pet pa vse do petdeset let. Med njimi je bilo kar šest parov, ki letos praznujejo petdeset let skupnega življenja. Mašo je tako kot pretekla leta vodil pater Ivan Platonjak, ki je v nagovoru zakonskim parom dejal, da je za srečen zakon pomembna predvsem ljubezen, ki jo zakonca ves čas podarjata drug drugemu. Po končani sveti maši, med katero so jubilanti obnovili zakonske obljube, je sledilo prijetno druženje ob bogati pogostitvi, ki so jo pripravili člani Župnijskega pastoralnega sveta.

jubilanti-2011-2.JPG

TUDI LETOS SMO ROMALI

Sveto pismo govori, da je Jezus v času svoje stiske in preizkušnje rekel, naj človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust (Matej 4, 1-11). Tako tudi danes rečemo, kadar želimo poudariti, da človek potrebuje več kot samo materialne dobrine. Za zadovoljno in srečno življenje je potrebno poskrbeti tudi za duhovno plat. V župniji Vavta vas radi poskrbimo za kakšno prijetno in cenovno ugodno romanje. Ta romanja nas ne le duhovno obogatijo, dajo nam možnosti, da odkrivamo lepote naših in tujih dežel. Veliko pa nam pomenijo tudi tovrstna prijetna druženja.

V nedeljo popoldan 19. junija smo se podali na krajše romanje, in sicer h Kraljici miru na Kurešček. Udeležili smo se svete maše, med katero nas je nagovoril duhovnik M. Arhar, bogoslužje pa je še dodatno popestril mladinski pevski zbor iz Župnije Rob.

slika18.JPG

Redno župnijsko romanje, ki ga običajno izvedemo v mesecu oktobru, pa smo letos prestavili na poletni čas, saj smo se tokrat odpravili med gorske vršace. Sredi julija smo tako poromali na Svete Višarje, ki že od 16. stoletja veljajo za božjo pot treh narodov, danes pa jih imenujejo tudi božja pot Evrope. Svete Višarje so res pravi biser naravne lepote. Ker nam je bilo namenjeno prav lepo vreme, smo lahko uživali v čudovitem razgledu na gorske vrhove. Nadvse lep dan pa smo zaključili še z obiskom svetišča Marije pomagaj na Brezjah.

img_10261.JPG

Zadnji vikend v avgustu pa smo se udeležili (letos že osmega) tridnevnega romanja naše župnije v Medžugorje. Ob letošnji 30. obletnici prikazovanj v Medžugorju, je bil tokratni obisk Kraljice miru še toliko lepši in duhovno bogat.

slika19.JPG

KATEHETSKO PISMO VEROUČENCEM IN NJIHOVIM STARŠEM

   Poleg izobrazbe moramo dati otrokom tudi dobro vzgojo in jih opremiti z jasnimi stališči do vrednot. Treba je, da stojimo otrokom vsak dan ob strani in se z njimi pogovarjamo.
  
Ko iščemo vero, se ne zanašajmo samo na verouk, saj je vendar jasno, da verouk brez verske vzgoje v družini ne more otroka vzgojiti v kristjana. Potrudimo se, da bomo otrokom posvečali dovolj časa in dovolj ljubezni in tako gradili temelj, ki ga bodo lahko dograjevali učitelji, vzgojitelji in kateheti. Otroku boste najbolj pomagali k rasti v veri, če boste skupaj z njim obiskovali nedeljsko sveto mašo in v družini gojili skupno večerno molitev.
  
Naj bo pot vaših otrok skozi vrata šolskih in veroučnih učilnic blagoslovljena in naj jih spremlja tudi naša molitev.

VPIS K VEROUKU
  
V ponedeljek, 6. septembra, začenjamo novo veroučno leto. Otroci se bodo prvi teden vpisali v veroučno šolo in prišli k sv. maši na praznik rojstva device Marije, v sredo, 8. septembra, ob 19.00.

VPIS V VEROUČNO ŠOLO BO POTEKAL
 v torek, 7. septembra
, od 11. do 18. ure za otroke od 5. do 9. r.
 v četrtek, 9. septembra
, od 13. do 18. ure za otroke od 1. do 4. r.
 v petek, 10. septembra, od 12. do 15. ure za zamudnike

   Skupaj z otrokom k vpisu pride tudi eden od staršev.
  
Veroučenci prinesite k vpisu podpisano veroučno spričevalo in izpolnjeno veroučno prijavnico (velja samo za prvi razred!), ki jo dobite v župnijski cerkvi ali v župnišču pred vpisom. Ob vpisu otroka v 1. razred prinesete starši s seboj tudi družinsko knjižico ali krstni list (če je bil otrok krščen v drugi župniji).

VABILO K MINISTRANTSKI SKUPINI IN VOKALNI SKUPINI ŽAREK
  
Fantje in dekleta, ki želite ministrirati in ste vsaj v tretjem razredu veroučne šole, se pridružite ministrantski skupini.
   V življenje bomo priklicali tudi Mladinsko vokalno skupino Žarek. Vsak član župnije ima pravico in dolžnost po svojih močeh sodelovati v življenju župnije. Ministrantska skupina in mladinski pevski zbor sta za župnijo zelo pomembna. Dragi starši, spodbudite svoje otroke k ministriranju in petju.

PREDVIDENI TERMINI VEROUKA
1. razred:   četrtek ob 16.45           s. Pia
2. razred:   četrtek ob 15.30           s. Pia
3. razred:   četrtek ob 14.15           s. Pia
4. razred:   torek ob 13.00              g. župnik
5. razred:   pon. ob 14.00    katehistinja Renata
6. razred:   pon. ob 15.00    katehistinja Renata
7. razred:   pon. ob 16.00    katehistinja Renata
8. razred:   torek ob 15.00              g. župnik
9. razred:   torek ob 16.00              g. župnik

              

Celotno pismo si lahko priklikate tukaj
katehetsko-pismo-2010_11.doc

Blagoslov cerkve v Vavti vasi

Novomeški škof mons. Andrej Glavan je 17. decembra v Vavti vasi blagoslovil obnovljeno notranjščino župnijske cerkve sv. Jakoba.

Z obnovitvenimi deli so cerkvi vrnili prvotni sijaj. Restavrirali so oltarne in zidne freske, prepleskali stene, položili talno ogrevanje in granitni tlak, zamenjali dotrajane klopi z novimi in kupili dodatne stole, obnovili so orgle, posodobili električno napeljavo in ozvočenje, namestili novo spovednico … Kot nam je povedal ključar Stane Zupančič, so župljani zavzeto sodelovali pri prenovi in radi poprijeli za vsako delo. V 91 delovnih dneh so opravili 2157 prostovoljnih delovnih ur, pri čemer delo pridnih gospodinj sploh ni všteto. Arhitekt Franc Kvaternik, ki je vodil dela, je v začetku maše dejal, da je obnova cerkvi vrnila značilno baročno podobo, ki je bila močno zabrisana, ter dodal, da tako lepega bogoslužnega prostora nima veliko cerkva v Sloveniji. Župnik Jernej Marenk se je ob koncu zahvalil prostovoljcem, mnogim mojstrom in podjetnikom in vsem, ki so tako ali drugače sodelovali, ob koncu maše pa so se župljani zahvalili tudi njemu.

Blagoslov

Škof Glavan je v pridigi dejal, da je obnovljena notranjščina še dodatni razlog za veselje na tretjo adventno nedeljo – nedeljo veselja. Poudaril je, da veselje izvira iz vere, ki osmišlja življenje, in zaupanja v Boga, ki je z nami tudi v preizkušnjah. Dejal je, da so župljani ob delu tkali medsebojne vezi in vse povabil, naj v župniji in še zlasti za božične praznike po družinah gradijo topel dom.

V Vavti vasi so ob blagoslovitvi pripravili še dva druga dogodka. Na predavanju o tem, kako preživeti v družini sveti večer in graditi medsebojno povezanost, sta v petek, 15. decembra, župljanom spregovorila zakonca Siter. V soboto pa so po maši, ki jo je daroval dr. Silvo Fabijan, pripravili slavnostno akademijo.